V okviru oktobrske strokovne ekskurzije smo obiskali Bohinj.Začeli smo, kot se spodobi, s kavo na “Štacjonu”. Ko smo se dodobra zbudili, nam je Marija Žvan predstavila bohinjsko železnico in gradnjo bohinjskega predora, zelo pomembno infrastrukturo za Bohinjce in bohinjski turizem. Z avtomobili smo se odpeljali mimo Dunaja, po zgornji bohinjski dolini, in občudovali pogled proti jezerski skledi.
Ustavili smo se pod vasjo in goro z istim imenom, pod Studorom. Ogledali smo si studorške “stogove” oziroma kozolce – toplarje. Zaradi gručaste postavitve so nekaj posebnega in eden prepoznavnih znakov Bohinja.
Zapeljali smo se skozi Studor, verjetno najstarejšo vas v Bohinju.
V vasi Stara fužina smo obiskali nov center TNP, “Bohinjka” kjer nas je prijazno pozdravil direktor Turizma Bohinj in nam predstavil strategijo razvoja bohinjskega turizma. Vsak si je lahko vzel tudi nekaj promocijskega materiala destinacije Bohinj.
Po kratkem postanku v Turističnem društvu Bohinj (TD Bohinj), kjer smo si ogledali nekaj izdelkov blagovne znamke Bohinjsko, smo obiskali pravega čebelarja, takega ki čebelari s srcem. Janez Cerkovnik nam je predstavil življenje čebel, čebeljak z lepo poslikanimi panjskimi končnicami in sobo za apiterapijo. Vredno poskusiti.
Brez degustacije medu seveda ni šlo.
Vrnili smo se v Staro Fužino, kjer sta nas v hiši pri Andrejcu, pričakala Toni in Maja Zupanc. Z veseljem in velikim ponosom sta nam pokazala staro žago venecijanko in mlin ter njuno delovanje. Obe napravi še vedno poganja voda preko velikih vodnih koles in v mlinu še vedno meljejo koruzo v moko, tisto bohinjsko koruzo trdinko, po bohinjsko “turšco”.
Po obisku Andrejčevih smo se odpeljali do Bohinjske Bistrice. Obiskali smo gospoda Iva J. Cundriča, ki nas je navdušil z poznavanjem železarstva in starodavnega taljenja železove rude.
Oblikoval je lepo in izčrpno razstavo, ki je bila razstavljena v okviru “Mednarodnega festivala starodavnega taljenja železa” v Stari fužini. Sedaj pa ima del te razstave doma v mini muzeju. Izdelal je tudi talilno peč in iz prve roke preizkusil starodavni način taljenja.
Vsa svoja odkritja je predstavil v knjigi z pomenljivim naslovom “Pozabljeno bohinjsko zlato”.
Ekskurzijo smo zaključili na toplem, v restavraciji hotela Tripič, kjer so nas postregli s prav posebno juho, “Juho Bohinjko”. Za odlično juho, uporabljajo “turščno moko”. Tudi sladica “Grozdna strjenka” je bila vredna greha. Vsekakor priporočam.
Celodnevni izlet po Bohinju je bil za pokušino. Se že veselim naslednjega obiska.
Pripravila: Mojca Taler
Povezave:
https://www.bohinj.si
https://www.bohinj-info.com
https://www.sijaj-zeleza.eu
https://www.hotel-bohinj.si
https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174495942