V času nizke sezone imamo člani društva visoko motivacijo, zato smo se na letos predzadnji, na neprestopna leta pa datumsko zadnji dan februarja (28.2.) odpravili na strokovno ekskurzijo v Štanjel in na Pomnik miru Cerje. Vreme je bilo naš zaveznik, tako da smo lahko občudovali v prekrasnih razgledih.

V idilični kraški vasi Štanjel nas je pričakala lokalna vodnica Vlasta Markočič in nam jo slikovito predstavila. Razložila nam je zgodovino Štanjela, ki je neprekinjeno naseljen vse od 5 st. pr. n. št. in razkrila, zakaj in čemu ima cerkveni zvonik tako edinstveno obliko. Seveda ni šlo brez tipične kraške arhitekture, ki jo lahko povzamemo s tremi besedami: kamen, kamen in še enkrat kamen. Vstopili smo tudi v notranjost Kraške hiše, tega bisera arhitekture in pomnika ne tako oddaljenih časov, kjer smo lahko videli, kako spretni in praktični so bili naši predniki pri vsakdanjih opravilih. Ogledali smo si tudi spomenik državnega pomena in verjetno najbolj fotografiran motiv v Štanjelu – slavni Ferrarijev vrt, delo arhitekta Maxa Fabianija. Suhi in lačni nismo mogli nadaljevati, zato smo se okrepčali s kraškim trisom specialitet: pršut, jota in teran.

Naslednja postaja je bil Pomnik miru Cerje, kjer smo si najprej ogledali nekajminutni video o prvi svetovni vojni. Z rahlim cmokom v grlu smo nadaljevali odkrivanje stolpa na Cerju, kjer smo izvedeli predvsem več o prvi svetovni vojni  in konkretneje o Soški fronti. V idiličnem vremenu smo lahko s stolpa uživali v razgledu od Triglava pa vse do Jadranskega morja. Podoba, ki nam bo vsem ostala v izredno lepem spominu.