21. februarja praznujemo Mednarodni dan turističnih vodnikov (MDTV). Na ta dan ter tudi nekaj dni prej in kasneje se licencirani turistični vodniki predstavljajo zainteresirani lokalni javnosti. Letošnji MDTV je v Sloveniji postregel z rekordnim številom vodenj, in sicer z več kot 60 brezplačnimi vodenji v več kot 40 krajih. Vsako leto ima MDTV določeno temo: letos je to trajnostni turizem.

Pomemben vidik trajnostnega turizma predstavlja zaščita naravne in kulturne dediščine, kar je eden izmed ciljev MDTV. Licencirani turistični vodniki želijo namreč utrditi zavedanje domače javnosti, kaj vse predstavlja njihovo skupno kulturno in naravno dediščino ter kako s pomočjo profesionalnega turističnega vodenja zaščititi vrednote omenjene dediščine. Pri tem bi turistični vodniki lahko igrali pomembnejšo vlogo, če bi se marca 2018 sprejeti Zakon o spodbujanju turizma izvajal v delu, ki se nanaša na turistično vodenje.

Mateja Kregar Gliha, predsednica društva Argos (Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije): “Veseli nas lep odziv javnosti in se iskreno zahvaljujemo prav vsakemu, ki je in še bo obiskal katero izmed letos rekordnega števila vodenj. Turistični vodniki smo domačini, ki v krajih, ki jih predstavljamo, živimo in opravljamo vsakodnevne dolžnosti ter moramo imeti za opravljanje svojega dela posebno dovoljenje – licenco. Zakon je jasen glede tega, kdo lahko opravlja to dejavnost. Opažamo, da je na terenu vedno več skupin, ki jih spremljajo in hkrati vodijo tuji delavci. Hkrati opažamo kršitve tako na področju strokovnosti (niso za to usposobljeni), kakor tudi na področju delovne zakonodaje, saj vodenja opravljajo na črno.”

Jožko Čuk, turistični vodnik po Krasu in Brkinih ter nekdanji predsednik GZS:

“Turistični vodnik predstavlja povezavo med tistim, kar on preko svojih občutkov in spoznanj ve o neki lokalni skupnosti in to predaja gostom, s katerimi pride v kontakt. Zelo pomembno je, da se poudarka ne daje samo faktom in številkam, ampak preko svoje izkušnje, tudi svojega doživljanja kraja na prijeten način prenese to na obiskovalce oz. na turiste. Ko govorimo o interpretaciji, so tukaj zelo pomembne doživete zgodbe, ki jih lahko veže na kulturno-zgodovinsko dediščino lokalnega okolja. Zelo pomembno je to, da s tem gojimo povečanje globine stanja duha glede trajnostnega razvoja.”

Trajnosti razvoj je zaradi neizvajanja Zakona o spodbujanju turizma v delu, ki se nanaša na turistično vodenje, ogrožen. Neizvajanje je v nasprotju s temeljnimi usmeritvami trajnostnega turizma in ima naslednje negativne posledice:

1) negativen vpliv na naravno in kulturno dediščino
Turistični vodnik je tista oseba, ki ima možnost, da obiskovalcu poglobljeno predstavi dediščino in življenje v kraju, kjer on sam živi in deluje. Je ambasador domačega kraja. Vsakemu obiskovalcu kraj predstavi tako z dediščinske vrednosti, kakor tudi s strani “uporabne” vrednosti: predstavi, kje vse obiskovalec lahko preživi prosti čas, katere so kulturne, športne prireditve, kaj so tipične domače jedi in pijače, kaj delajo domačini, kje se zadržujejo, kaj delajo v prostem času. Turistični vodnik ima nalogo, da poskrbi, da se obiskovalec počuti domače in dobrodošlo. Tujci, katerih poznavanja naše dediščine in življenja ne preverjamo, lahko podajajo zelo izkrivljeno sliko. To pa je za tako mlado državo kot je Slovenija izredno problematično.

2) negativen ekonomski učinek
Zaradi dela na črno je ogroženo ne samo poslovanje turističnega vodnika kot poslovnega subjekta, ampak tudi poslovanje številnih dejavnosti, v katere so vključeni domačini. Turistični vodnik je namreč promotor domačega gospodarstva (kot je opisano v točki 1).

Dokazano je, da obiskovalec, katerega v domače okolje vpelje turistični vodnik – domačin, v kraju porabi več denarja, bolj spodbuja lokalno gospodarstvo, saj pozna vrednosti in prednosti izdelkov – domače obrti, domačinov oblikovalcev,… kraja, je pripravljen poskušati več domače hrane in pijače, se udeležuje več kulturnih in športnih prireditev. Obiskovalci so ponosni, da lahko podpirajo lokalno skupnost, saj vedo, kam bo šel njihov porabljen denar. Taki obiskovalci se v kraju zadržujejo dlje in se veliko raje vračajo na destinacijo, saj turistični vodnik v njih vzpodbudijo željo po še več. Prav tako se veliko hitreje, lažje odločijo preživeti čas tudi v krajih, delih, za katere »instant« obiskovalec nima časa. Preko turističnega vodnika si pridobijo zaupanje in imajo željo spoznati tudi skrite kotičke.

3) negativen socialni učinek
Zaradi prekarnosti, sezonskosti dela in zaradi neizvajanja zakona je življenje navkljub porastu števila turistov za številne (predvsem mlade) postalo nestabilno. Mnogi, sicer izredno dobro izobraženi domačini, so primorani “s trebuhom za kruhom” v tujino. Izvajanje kontrole na trgu bi preprečilo delo na črno, mladim pa dalo upanje, da se podajo v turistične (in druge, s turizmom povezane) dejavnosti. Večina zaposlenih v turizmu dela kot s.p. Urejenost trga bi jih ohrabrila, da registrirajo svojo dejavnost in samostojno začnejo poslovno pot.

Mednarodni dan turističnih vodnikov v Sloveniji aktivno (z brezplačnimi vodenji za domačine) praznujemo od leta 2016, ko je Slovenija dobila svojega prvega zastopnika v WFTGA. Dogodek je neprofitne narave, tako da turistični vodniki za vodenja v sklopu MDTV niso plačani.